Pogodba o zaposlitvi se običajno sklepa za nedolocen cas. Za izvrševanje dela, ki traja le določen čas zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca in podobnih razlogov, se lahko sklene tudi za določen čas, vendar pa delodajalec z nami ne sme skleniti za isto delo ene pogodbe ali vec zaporednih pogodb za določen čas, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši od dveh let. Če se takšna pogodba kljub prepovedi sklene ali če delavec opravlja delo tudi po poteku časa, se šteje, da je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Enako se domneva v primeru, če čas trajanja v pogodbi ni pisno določen oziroma ce pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki že ob nastopu dela.

Na vrh

Pripravništvo

Z zakonom ali s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi, da pogodbo o zaposlitvi sklene kot pripravnik, kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju. Pripravništvo lahko traja največ eno leto, če zakon ne določa drugače. Pripravništvo se lahko sorazmerno podaljša, če ima pripravnik krajši delovni čas, vendar največ za šest mesecev.

Pripravništvo se podaljša za čas opravičene odsotnosti z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni, razen za cas letnega dopusta. Trajanje pripravništva se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar le do polovice prvotno dolocenega trajanja.

V casu pripravništva mora delodajalec pripravniku po programu zagotavljati usposabljanje za samostojno opravljanje dela. Z zakonom, drugim predpisom ali s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se doloci trajanje in potek pripravništva ter program, mentorstvo in nacin spremljanja in ocenjevanja pripravništva. Ob koncu pripravništva mora pripravnik opraviti izpit, ki je sestavni in zakljucni del pripravništva in ga opravlja pred iztekom pripravniške dobe, ki se na podlagi potrdila, ki ga izda delodajalec, vpiše v delovno knjižico. V casu pripravništva delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen ce so podani razlogi za izredno odpoved ali v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.

Po prenehanju delovnega razmerja ima pripravnik, ki je opravljal pripravništvo za dolocen cas, pravico uveljaviti pravice brezposelne osebe pri zavodu za zaposlovanje in prejemati nadomestilo za cas brezposelnosti, višina katerega je odvisna od trajanja delovne dobe. Cas prejemanja nadomestila se všteva v zavarovalno dobo in vpiše v delovno knjižico.

Na vrh

Volontersko pripravništvo

Volontersko pripravništvo je pripravništvo, v okviru katerega se pripravnik usposablja pri delodajalcu, ne da bi z njim sklenil delovno razmerje, temveč le posebno pogodbo. Taka določba naj bi omogocala pripravniško usposabljanje cim vecjemu krogu mladih. Od delodajalca organiziranje takega dela sicer zahteva enak angažma glede usposobitve pripravnika za delo; lahko pa je le cenejše, saj pripravnik za svoje delo ne prejme place, vendar se z delodajalcem lahko dogovori o nagradi. Volontersko pripravništvo se izvaja tudi kot posebna pravica do priprave na zaposlitev.

Na vrh

Poskusno delo
S pogodbo o zaposlitvi se lahko z delodajalcem dogovorimo za poskusno delo. Slednje traja najvec šest mesecev, lahko pa se podaljša v primeru zacasne odsotnosti z dela. V casu poskusnega dela lahko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi s sedemdnevnim odpovednim rokom. Ce delodajalec meni, da smo neuspešno opravili poskusno delo, lahko ob poteku le-tega pogodbo o zaposlitvi izredno prekine. Med samim poskusnim delom pogodbe o zaposlitvi ne sme prekiniti, razen ce so podani enaki razlogi kot za pripravništvo.

Na vrh