Magistrski študijski program
Magistrski študijski programi študentom omogočajo poglabljanje znanja na širših strokovnih področjih, usposabljajo za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. Obvezen sestavni del teh programov so projektne naloge v delovnem okolju oziroma temeljne, aplikativne ali razvojne raziskovalne naloge.
Magistrski študijski programi obsegajo 60 do 120 kreditnih točk in trajajo eno leto do dve leti, vendar tako, da na istem strokovnem področju skupaj s študijskim programom prve stopnje trajajo pet let. Magistrski študijski programi, ki obsegajo 60 kreditnih točk, omogočajo študentom, ki so na prvi stopnji končali študij, ovrednoten s 180 kreditnimi točkami, dodatni letnik, tako da si skupaj pridobijo 120 kreditnih točk, potrebnih za dokončanje magistrskega študijskega programa.
Pri izbiri kandidatov za vpis v magistrske študijske programe se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena, ocena diplomskega dela), lahko pa tudi uspeh pri posameznih, s študijskim programom določenih predmetih oziroma predmetnih področjih prve stopnje oziroma pri izbirnem izpitu, določenem s študijskim programom.
V magistrski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:
-
študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij
-
študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program
Z magistrskim študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti ali ustrezne delovne izkušnje.
Doktorski študijski program
Doktorski študijski programi študentom omogočajo poglobljeno razumevanje teoretičnih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter z odkrivanjem novih rešitev, za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega oziroma znanstvenega področja in razvijanje kritičnega mišljenja. Obvezen sestavni del teh programov so tudi temeljne ali aplikativne raziskovalne naloge.
Pri izbiri kandidatov za vpis v doktorske študijske programe se upošteva uspeh pri študiju druge stopnje (povprečna ocena, ocena magistrskega dela), lahko pa tudi uspeh pri izbirnem izpitu, določenem s študijskim programom, ali pri preizkusu umetniške nadarjenosti oziroma psihofizičnih sposobnosti.
Doktorski študijski programi obsegajo 180 kreditnih točk in trajajo tri leta. V doktorski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:
-
študijski program druge stopnje
-
študijski program, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami
-
najmanj štiriletni dodiplomski študijski program z ustreznega strokovnega področja in izkazuje vidne uspehe pri raziskovalnem ali strokovnem delu, ki jih je mogoče ovrednotiti s 60 kreditnimi točkami
Pravice, ki izhajajo iz podiplomskega študija
Podiplomski študentje imajo pod pogojem, da niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve, naslednje pravice:
-
pravico do dela prek študentskega servisa
-
pravico do bivanja v študentskem domu
-
pravico do prejemanja štipendije
-
pravico do študentske prehrane
-
pravico do subvencioniranega prevoza
-
pravico do zdravstvenega varstva
Podiplomski študentje imajo pravico do dela prek študentskega servisa. Pri tem pa je potrebno biti pozoren na spremembe, ki jih s 1. 1. 2005 prinaša Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini. Na podlagi teh sprememb je osnova za delo prek študentskega servisa po novem določena na 1.200.000 tolarjev. Če študentje presežejo navedeno osnovo, so zavezani za oddajo napovedi za odmero dohodnine.
Nadalje imajo podiplomski študentje, državljani Republike Slovenije, možnost bivanja v študentskih domovih, drugih zavodih in pri pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri zasebnikih, lastnikih sob, ki jih oddajajo v najem, državljani drugih držav pa pod pogoji, določenimi s posebnimi predpisi.
Republika Slovenija subvencionira bivanje študentov v javnih in zasebnih zavodih, pri drugih pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri zasebnikih, lastnikih sob. Pri subvencioniranju bivanja študentov, državljanov Republike Slovenije, se upošteva učna oziroma študijska uspešnost, materialni položaj, oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija ter socialne in zdravstvene razmere študenta.
Podiplomski študentje imajo ob izpolnjevanju pogojev tudi pravico do štipendije. Enako kot za dodiplomske študente pa jim pripada tudi pravica do prehrane s študentskimi boni.
Študentje, državljani Republike Slovenije, ki se izobražujejo zunaj kraja stalnega prebivališča, imajo tudi pravico do subvencioniranega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Republika Slovenija subvencionira prevoze študentov, ki se izobražujejo v oddaljenosti pet kilometrov ali več od kraja stalnega prebivališča, in sicer v višini največ 70 % polne cene mesečne vozovnice, odvisno od socialnega položaja in oddaljenosti od kraja izobraževanja.
Podiplomski študentje pa so dolžni plačati šolnino, in sicer tako za podiplomski študij kot tudi za študij izpopolnjevanja. Višino šolnine in drugih prispevkov določi skladno s predpisi upravni odbor univerze. Komisija za študijske zadeve senata članice univerze lahko študenta iz upravičenih razlogov, na njegovo prošnjo, oprosti plačila šolnine in drugih prispevkov za študij v celoti ali delno, lahko pa mu omogoči plačevanje v obrokih.
Poleg šolnine lahko univerza oz. njene članice zaračunavajo še naslednje prispevke:
-
vpisne stroške ali stroške evidenčnega vpisa
-
stroške četrtega in nadaljnjega opravljanja izpitov pri istem predmetu
-
stroške komisijskih izpitov, če se komisijski izpit opravlja na željo študenta
-
stroške, ki presegajo z nacionalnim programom priznane stroške (stroški strokovnih ekskurzij, terenskega dela ipd.)
-
habilitacije kandidatov, ki niso v rednem delovnem razmerju na univerzi
-
nostrifikacije v tujini pridobljenih diplom za prosilce, ki niso v rednem delovnem razmerju na univerzi
-
za stroške izdaje potrdil, duplikatov, prepisov in izpisov iz evidenc, ki jih vodi univerza oz. članica univerze
-
diferencialne in druge izpite, če se ne financirajo iz javnih sredstev
-
druge storitve po sklepu upravnega odbora univerze
Podiplomski študentje imajo tudi pravico do zdravstvenega varstva.
Podiplomski študentje, ki študirajo ob delu, nimajo enakih pravic kot drugi podiplomski študentje (pravica do dela prek študentskega servisa, pravica do bivanja v študentskem domu, pravica do prejemanja štipendije, pravica do študentske prehrane, pravica do subvencioniranega prevoza, pravica do zdravstvenega varstva), vendar pa imajo pravico do študijskega dopusta, ki na podlagi zakona znaša en dan (dan izpita), pogodba o zaposlitvi ali kolektivna pogodba za določeno dejavnost pa lahko določata večje število dni študijskega dopusta.
Status podiplomskega študenta preneha, če:
-
študent dokonča podiplomski študij
-
ne dokonča podiplomskega študija v ustreznem, s statutom predpisanem roku
-
se izpiše
-
se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester
-
je bil izključen
POSTOPEK NOSTRIFIKACIJE
Nostrifikacija je upravni postopek, v katerem se spričevalo tuje šole primerja z ustreznim spričevalom, izdanim v Republiki Sloveniji.
Pristojnost
Spričevala oziroma diplome tujih višjih in visokih šol ter spričevala oziroma diplome s podiplomskega študija in doktorata nostrificira ustrezni oziroma sorodni visokošolski zavod – članica univerze ali samostojni visokošolski zavod v Republiki Sloveniji. Za priznanje končanega študija po programu, ki ga v Republiki Sloveniji ni, se v okviru univerze imenuje posebna komisija ustreznih strokovnjakov.
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport oziroma visokošolski zavod začne postopek za nostrifikacijo na podlagi vloge, ki jo je treba vložiti pri pristojni instituciji. Ta pa prejeto vlogo odstopi svoji ustrezni članici. Na koncu upravnega postopka se stranki izda odločba, zoper katero je možna tudi pritožba (če jo izda visokošolski zavod ali posebna komisija) oziroma upravni spor (če jo izda ministrstvo).
Vlogo za nostrifikacijo osnovnošolskega ali srednješolskega spričevala je potrebno oddati na naslov ministrstva in predložiti dokumente, navedene na okvirnem seznamu.
Okvirni seznam dokumentov, potrebnih za nostrifikacijo spričevala, pridobljenega v tujini, je dostopen na spletni strani:
http://www.mszs.si/slo/solstvo/priznavanje/doc/seznam - potrebni dokumenti.doc.
Obrazec vloge za nostrifikacijo spričeval na MŠZŠ pa je dostopen na spletni strani:
www.mszs.si/slo/solstvo/priznavanje/doc/Vloga-obrazec.doc.
Informacije
Vse potrebne informacije o priznavanju so na voljo v centru ENIC/NARIC v vsaki državi oziroma na ustreznem ministrstvu, seznam centrov in osnovne informacije pa najdete tudi na spletni strani:
http://www.enic-naric.net.
Stroški postopka
Stroški nostrifikacijskega postopka se zaračunavajo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Cenike stroškov nostrifikacijskega postopka na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih vsako leto potrdijo njihovi upravni odbori. Če ima Republika Slovenija sklenjen meddržavni sporazum o medsebojnem priznavanju diplom oziroma spričeval, se stroški ne zaračunavajo.
Spremembe z vstopom v EU
Ker je sistem priznavanja v tujini pridobljenih diplom in spričeval urejen z nacionalno zakonodajo vsake države posebej, sprememb na področju priznavanja (nostrifikacije) zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo ni pričakovati. To pomeni, da avtomatičnega priznavanja diplom (niti dodiplomskih niti podiplomskih) ni ter da je nostrifikacija v tujini pridobljenih spričeval in diplom še vedno potrebna.
Sprememba v zvezi z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se nanaša na sistem priznavanja poklicnih kvalifikacij, to je priznavanje pravice do opravljanja določenega reguliranega poklica oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji. Zanj je resorsko pristojno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Nove zakonske spremembe
Z 20. januarjem 2005 se je pričel uporabljati novi zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (ZPVI), ki v Sloveniji vzpostavlja nov sistem priznavanja in vrednotenja tujega ter vrednotenja slovenskega izobraževanja. Novi zakon vzpostavlja učinkovitejši in strokovno ustreznejši sistem priznavanja ter vrednotenja tujega izobraževanja in vrednotenja slovenskega izobraževanja za namen priznavanja v tujini. Zakon upošteva načela preoblikovanja izobraževalnih sistemov, ohranja pa tudi transparentnost, ki jo pozna že sedaj veljavni zakon. Vse to bo seveda koristilo posameznikom, ki prehajajo med različnimi izobraževalnimi sistemi, ter pri uveljavljanju njihovih pravic, ki izhajajo iz njihovih listin o izobraževanju. Pri tem gre predvsem za dve osnovni pravici, in sicer za pravico nadaljevati izobraževanje na višjem ali enakem nivoju, kot se ga izkazuje z listino, ter za pravico opravljati poklic, za katerega je bil imetnik v kraju izvora listine usposobljen.
Nostrifikacija na Univerzi v Mariboru
Članica univerze, ki daje ustrezno visokošolsko dodiplomsko oz. podiplomsko izobrazbo, nostrificira v tujini pridobljene diplome na prošnjo diplomanta, v skladu z zakonom in na osnovi sklenjenih meddržavnih konvencij.
O nostrifikaciji v tujini pridobljenih diplom odloča senat članice univerze na predlog svoje komisije za nostrifikacijo.
Če v Sloveniji ni ustrezne fakultete oz. visoke strokovne šole, ki bi mogla nostrificirati v tujini pridobljeno diplomo, imenuje senat univerze posebno komisijo ustreznih strokovnjakov, ki odloči o nostrifikaciji.
